ZA OMEJITEV VSEBNOSTI TRANSMAŠČOB V PREHRANI

Poslanska skupina Združene levice je danes vložila novelo Zakona o prehranski ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Z novelo želimo zakonsko omejiti vsebnost transmaščob v prehrani.

Dokazano je, da uživanje transmaščobnih kislin izredno škodljivo za zdravje ljudi. Transmaščobe zvišujejo koncentracijo škodljivega holesterola in znižuje koncentracijo koristnega holesterola, spodbujajo vnetne procese - povezane z nastankom bolezni srca, sladkorne bolezni in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Uživanje živil, ki vsebujejo transmaščobe, predstavlja kar 10-krat večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni kot uživanje nasičenih maščob. Omejitev uporabe transmaščob bo poleg pozitivnih učinkov na zdravje ljudi na dolgi rok prinesla tudi zmanjšanje proračunskih izdatkov za zdravljenje bolezni, ki jih transmaščobne kisline povzročajo. To se bo predvsem poznalo pri izdatkih za zdravljenje bolezni srca in ožilja, ki so pri nas vzrok za kar 38 % smrti.

Zato se za omejevanje vsebnosti transmaščob v živilih danes odloča vse več držav. V Evropski uniji se je za ta korak prva odločila Danska leta 2003, do danes pa so ji sledile še Avstrija, Latvija in Madžarska. Evropska komisija je proti Danski vložila tožbo, češ da krši prost pretok blaga, a je postopek pred sodiščem leta 2007 ustavila zaradi vse večje gore dokazov o škodljivosti transmaščob in zaradi dejstva, da je omejitev vsebnosti transmaščob veljala za vse deležnike na trgu enako. 

Čeprav bi bilo vsebnost transmaščob v prehrani najbolje v celoti prepovedati, za kar so se pred kratkim odločili v ZDA, je zaradi načela prostega pretoka blaga na EU ravni možno zgolj njihovo omejevanje. Evropska komisija je lani z enoletno zamudo objavila poročilo o vsebnosti transmaščob v živilih, v katerem sicer ugotavlja, da so srčne bolezni vodilni vzrok za smrt v EU, visok vnos transmaščob pa resno povečuje tveganje zanje, vendar namesto zakonodajnih postopkov, s katerimi bi omejila prisotnost transmaščob v hrani, predlaga zgolj nadaljnje raziskave na tem področju.

V Združeni levici menimo, da je omejitev vsebnosti transmaščob v prehrani v izrazitem javnem interesu. Ker je jasno, da na zakonodajne predloge na ravni EU še ne moremo računati, smo se odločili to storiti sami. Ker gre za nujen ukrep, ki pa ne pomeni bistvenega posega v sam zakon, in ker je slovenska prehrambna industrija v večji meri že sama opustila uporabo transmaščob pri pripravi živilskih izdelkov, predlagamo, da Državni zbor sprejme zakon po skrajšanem postopku, da bo zakon sprejet pred poletjem, omejitev pa čim prej stopila v veljavo.

Vladno varčevanje na najšibkejših je protiustavno

Ustavno sodišče je danes razveljavilo 28. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ureja subvencije najemnin.

Pravico do subvencije neprofitnega dela najemnine je februarja lani ukinila Cerarjeva vlada v sklopu varčevalnih ukrepov v občinah. Predstavniki združenj občin, ki so si sicer zelo prizadevali za dvig povprečnine (enega od glavnih finančnih virov občin), so na to brez odpora pristali.  

Zaradi ukinitve subvencije se je okrog 5900 socialno ogroženih gospodinjstev znašlo v brezizhodni situaciji. Njihovi stroški se bodo zaradi občinskega ZUJF-a povprečno povečali kar za tretjino, številnim pa že grozi deložacija. Ker so stiske posameznikov in  družin, ki zaradi ukinitve subvencije ne zmorejo več plačevati najemnine, iz dneva v dan večje in ne bodo odpravljene z dodeljevanjem enkratne denarne pomoči, smo v Združeni levici predlagali ponovno uvedbo subvencij neprofitnega dela najemnine za socialno ogrožene. 

Z novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev bi socialno ogroženi prebivalci v občinah, ki ne zagotavljajo zadostnega števila neprofitnih stanovanj, poleg subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino dobili še subvencijo za neprofitni del v višini največ 80% neprofitne najemnine. S tem se ne bi samo izboljšal položaja socialno najbolj ogroženih gospodinjstev, temveč bi se hkrati odpravila očitna diskriminacijo med prebivalci različnih občin.

Ustavno sodišče je danes Državnemu zboru naložilo, da ugotovljeno prostiustavnost odpravi v roku enega leta ter odločilo, da so v vmesnem obdobju vsi, ki izkazujejo enako premoženjsko stanje upravičeni do obeh delov subvencije. Ker smo v Združeni levici spremembo zakona že pred dvema tednoma vložili v zakonodajni postopek, pa bo Državni zbor protiustavnost lahko odpravil takoj, ko bo koalicija izkazala voljo za to.

V ZL pričakujemo, da bo naša novela zakona v Državnem zboru sprejeta, saj je to edina možnost, da se odpravi ugotovljeno neustavnost.

POTREBUJEMO STABILEN IN PREDVIDLJIV TRG Z NAFTNIMI DERIVATI

Danes ob sedmih zvečer bo Odbor za gospodarstvo na predlog Združene levice razpravljal o deregulaciji cen naftnih derivatov. V Združeni levici menimo, da je deregulacija cen škodljiva tako za potrošnike kot za gospodarstvo in pričakujemo, da bo po dveh mesecih dereguliranih cen 100 oktanskega bencina in kurilnega olja vlada začela zopet regulirati cene teh dveh goriv, predvsem pa, da ne bo nadaljevala še z deregulacijo 95 oktanskega bencina in dizla.

Deregulacija cen 100 oktanskega bencina in kurilnega olja je stopila v veljavo 9. aprila 2016. Vlada svojo odločitev utemeljuje na mantri prostega trga, čeprav vse - tudi njene lastne - analize kažejo, da pozitivnih učinkov deregulacije ne bo ne za državni proračun ne za potrošnike in ne za gospodarstvo.  Že v prvih nekaj tednih po deregulaciji se je cena 100 oktanskega bencina in kurilnega olja dvignila za še enkrat več kot cena 95 oktanskega bencina in dizla, ki za zdaj ostajata regulirana. Glavna oligopolista Petrol in OMV sta cene dvignila sočasno in za isti znesek. Zveza potrošnikov opozarja na primer, ko je bila kupcu kurilnega olja zaračunana cena na dan dobave in ne na dan naročila. In to pri 100 oktanskem bencinu, ki je najmanj prodajano gorivo, in pri kurilnem olju, ki je bilo deregulirano v »mrtvi« sezoni (pred poletjem). Če vlada ne bo znova uvedla regulacije cen naftnih derivatov, lahko v jeseni pričakujemo še dodatne podražitve kurilnega olja in še več nepoštenih praks glavnih dobaviteljev. To bo predvsem udarilo po žepu že tako socialno najbolj ranljiv del prebivalstva, ki si prehoda na alternativne vire ogrevanja na kratki rok ne more privoščiti.

Deregulacija cen naftnih derivatov ni v javnem interesu. Vlada je z deregulacijo že dokazala, da ji je bolj kot javni interes mar zasebni interes peščice naftnih trgovcev. Odbor za gospodarstvo ima danes možnost zavzeti nasprotno stališče in vladi naložiti, da deregulacijo prekliče. Vse je odvisno od poslancev na odboru, predvsem pa od poslancev koalicije, ki imajo na odboru večino. Ali bo prevladal javni interes ali interes zasebnega kapitala pa bo znano danes zvečer.